Metonimija kot konceptualni in jezikovni fenomen / Metonymy as a conceptual and linguistic phenomenon
Elizabeta Bernjak in Melanija Fabčič
ANALI PAZU HD, let./Vol. 4, 1-2/2018, strani/pages 11-23
Celotno besedilo / Full text (PDF)
Povzetek:
Prispevek obravnava pojem metonimije z vidika kognitivne lingvistike. Metonimija je bila (skupaj z metaforo) tradicionalno pojmovana kot »jezikovni okras«, v javnosti je še vedno živa misel, da normalni ljudje v vsakdanji jezikovni rabi ne uporabljajo metonimičnih izrazov, kar seveda ne drži. Metonimične izraze mnogi smatrajo za neke vrste jezikovno deviacijo, saj v njih besed ne uporabljamo v pričakovanem dobesednem pomenu. V vsakdanji jezikovni rabi se govorcem ne zdi nenavadno, če slišijo ali izrečejo metonimične izraze, na videz brez težav razumejo povedi, ki bi lahko bili v dobesednem pomenu nesmiselni: Prebrati moram Cankarja. Mleko se je prevrnilo. Avtobusi stavkajo. Pri navedenih »nedobesedno« rabljenih izrazih obstaja med običajno referenco izbranega jezikovnega izraza in vsebino, ki jo nameravamo izraziti, odnos bližine. V prispevku pojmujemo metonimijo kot kognitivno-lingvistični fenomen. Za lažje razumevanje metonimičnih procesov bomo predstavili različne tipe metonimičnih odnosov, opredelili pojem bližine, domene in konceptualne metonimije. Konceptualne metonimije se realizirajo v metonimičnih izrazih, npr. KRAJ NAMESTO PREBIVALCEV: Ravne so sprejele Tino Maze. Pri jezikovni realizaciji metonimičnih konceptov se opiramo na besedila, ki jih prinaša časopis Delo.
Ključne besede: metonimija, konceptualna metonimija, domena, pojem bližine, tipi metonimičnih odnosov.
Abstract:
The articledeals with the concept of metonymy from the perspective of cognitive linguistics. Metonymy (along with metaphor) used to traditionally be seen as a linguistic »ornament« (ornatus) and it is a common misconception that metonymy is not used in everyday communication. Many consider metonymical expressions as a type of linguistic deviation, because they don´t use words in their expected, literal meaning. And yet speakers don´t find it odd, if they hear or use metonymical expressions in their everyday communication and they can understand, seemingly without any problems, sentences that may be interpreted as senseless, if we consider their literal meaning: I have to read Cankar. The milk tipped over. The buses are striking. These nonliteral expressions are based on a relation of contiguity between the usual reference of the linguistic expression and the content we want to convey. In the article, we understand mentonymy as a cognitive-linguistic phenomenon. For a better understanding of metonymical processes, we first define the various types of metonymical relations, aswell as the concepts of contiguity, domain and conceptual metonymy. Conceptual metonymies are realized in metonymical expressions such as PLACE FOR ITS INHABITANTS: Ravne so sprejele Tino Maze. `Ravne welcomed Tina Maze.´ We illustrate the various types of metonymical concepts with examples from the leading Slovene daily newspaper Delo.
Key words: metonymy, conceptual metonymy, domain, contiguity, types of metonymical relations.
Vsi prispevki avtorja:
Številka revije: